Kaj, če izgorelost ni nekaj, kar se zgodi nenadoma, temveč proces, ki ga lahko pravočasno prepoznamo in ustavimo?
Večina ljudi izgorelost dojema kot končno postajo dolgotrajnih obremenitev, stresa in življenjskih pritiskov. V resnici pa izgorelost skoraj nikoli ne nastane čez noč. Pred njo se običajno odvije zaporedje dogodkov, ki se začne s stresom, nadaljuje s kroničnim stresom, utrujenostjo in izčrpanostjo ter se šele nato razvije v izgorelost. Ta proces lahko razumemo, prepoznamo njegove zakonitosti in v mnogih primerih preprečimo najhujše posledice.
V tem članku boste izvedeli, kaj stres v resnici je, kako nastane in zakaj ga pogosto napačno razumemo.
Spoznali boste povezavo med stresom, utrujenostjo, izčrpanostjo in izgorelostjo ter ključne opozorilne znake, ki kažejo, da je čas za ukrepanje. Raziskali bomo, zakaj nekateri ljudje pod pritiskom klonejo hitreje kot drugi, kakšno vlogo imajo pri tem naše vrednote, prepričanja in način doživljanja resničnosti ter zakaj je sposobnost sprejemanja eden najpomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju kroničnega stresa.
Ko boste razumeli mehanizme, ki ustvarjajo in vzdržujejo kronični stres, boste lažje prepoznali lastne vzorce, pravočasno ukrepali in pomembno zmanjšali možnost, da bi se znašli na poti v izgorelost. Namen tega članka ni zgolj opisati problem, temveč pokazati, da obstajajo konkretni načini, kako lahko prevzamemo več odgovornosti za svoje notranje stanje in živimo bolj mirno, zavestno ter z manj nepotrebnega stresa.
Zakaj je toliko govora o izgorelosti?
Izgorelost (ang. burnout) je danes eden najhitreje rastočih izzivov na področju zdravja pri delu.
Različne raziskave (Gallup, WHO, OECD) so zelo jasne: razširjenost izgorelosti narašča, zlasti med mlajšimi zaposlenimi, vodji in zaposlenimi v poklicih pomoči.
- Petina (20%) zaposlenih kaže pomembne znake izgorelosti.
- Približno četrtina (25%) zaposlenih pogosto ali zelo pogosto občuti izgorelost.
- Okoli 40% zaposlenih dnevno doživlja visoko raven stresa.
- WHO in Gallup pričakujeta nadaljnje povečevanje izgorelosti. Pomembnejši vzroki so digitalizacija, kadrovski primanjkljaji in vse večje delovne zahteve.
Kljub naštetim kazalnikom, ki jasno kažejo porast izgorelosti, določena psihometrična testiranja razkrivajo, da posamezniki, ki dosegajo specifične rezultate na področju temeljnih vrednot, ne morejo izgoreti. Ključna informacija pri preprečevanju ali zdravljenju izgorelosti je, katera lastnost je tista, ki človeka naredi manj občutljivega za stres, katera vrednost vpliva bolj in kakšen rezultat dosega posameznik.
Potrebno je vzpostaviti splošno zavedanje, da so posledice izgorelosti najbolj uničujoče za tistega, ki je že v stanju izgorelosti. Človek, ki je globoko v izgorelosti, ni funkcionalen, temveč potrebuje podporo, razumevanje in strokovno pomoč.
POGOSTI SIMPTOMI IZGORELOSTI
Izgorelost ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Vedno ji predhaja kronični stres.
Razdražljivost, napetost, kronična utrujenost, pomanjkanje energije, izguba motivacije, odtujenost (od dela, vsakodnevnih obveznosti, otrok …), nihanje krvnega tlaka, motnje delovanja srca, občutljivost, glavobol ali migrena, nespečnost, jutranja utrujenost, tesnoba, brezup, strah, depresija, panični napadi itd.
WHO poudarja, da izgorelost ni medicinska diagnoza, temveč poklicni pojav, ki se nanaša izključno na delovno okolje. Simptomi izgorelosti pa se lahko prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj, predvsem depresije in anksioznih motenj, zato je pri dolgotrajnih ali izrazitih težavah potrebna strokovna presoja.
Posledice izgorelosti se izredno močno kažejo v delovnih okoljih. Negativno vplivajo na kariero posameznikov, odnose in učinkovitost. Veliko breme, predvsem kadrovsko in finančno, nosijo podjetja in organizacije. OECD, WHO in Gallup poročajo, da izgorelost povzroča:
- več bolniških odsotnosti,
- večjo fluktuacijo zaposlenih,
- nižjo produktivnost,
- več napak pri delu,
- večjo pojavnost depresije in tesnobe (anksioznosti),
- večje stroške zdravstvenih sistemov.
Na podlagi istih raziskav se ocenjuje, da so stroški kroničnega stresa in posledično izgorelosti za gospodarstvo zelo visoki, saj vplivajo tako na delovno učinkovitost kot tudi na zdravstvene izdatke.
STRES NI TEŽAVA. KRONIČNI STRES JE.
Človek se mora naučiti kaj ga spravlja v stres in kako ga obvladati.
Neupoštevan dolgotrajen stres, preobremenjenost, visoka oziroma nerealna pričakovanja, kronična utrujenost, neizražena jeza, strah, nefunkcionalni odnosi, konflikti, skrbi, nerazrešene rane in sence, vzorci ter vrednostni sistem posameznika ali skupine so le nekateri dejavniki, ki posameznika vodijo v izgorelost.
Pri preprečevanju izgorelosti in tudi med njeno rehabilitacijo lahko veliko naredimo ljudje sami. Zavedati se je treba, da je prav kronični stres tisti, ki je v samem viru izgorelosti.
KONSTANTNI STRES è UTRUJENOST è IZČRPANOST è IZGORELOST
- STRES, ki se nenehno ponavlja, postane kroničen in vodi v UTRUJENOST.
- Pogosta UTRUJENOST, kateri človek ne posveti zadostne pozornosti ter si ne vzame časa zase, za svoje mentalno ravnovesje, izraženo čustveno stanje in zdravo fizično telo, posledično povzroči IZČRPANOST.
- Kronična IZČRPANOST vodi v IZGORELOST.
Kako preprečiti ponavljajoči se stres in njegove posledice, kot so utrujenost, izčrpanost ter izgorelost?
Stres se pogosto obravnava kot »bolezen« moderne družbe, ki nezaustavljivo obvladuje vsakdanje življenje mnogih posameznikov. Kadar k stresu dodamo kronično utrujenost in izčrpanost, se ustvarja začaran krog, ki vodi v izgorelost – stanje, ki je videti neizogibno in težko rešljiva težava. Kljub temu so vzroki za nastanek izgorelosti in njenih posledic pogosto napačno razumljeni.
Najpomembnejši korak k preprečevanju teh stanj je pravilno razumevanje stresa – kaj ta v resnici je, kako se pojavi in kakšni so njegovi mehanizmi. S tem razumevanjem lahko prepoznamo zgodnje znake in ukrepamo, še preden se razvijejo hujše posledice.
BREZ POZNAVANJA TEMELJNIH ZAKONITOSTI O STRESU NI UČINKOVITE OBRAMBE PROTI IZGORELOSTI. STRES JE »MAMA« IZGORELOSTI!
Definicija stresa:
Najbolj razširjena in hkrati najpogosteje uporabljena definicija kot izhodišče za terapevtske pristope je:
»Stres nastane, ko posameznik oceni, da zahteve okolja presegajo njegove vire za spoprijemanje.«
(Richard Lazarus in Susan Folkman)
Kljub temu da je zgornja definicija točna in natančno opredeli okoliščine ter stanje, v katerem se posameznik pod stresom nahaja, ne ponudi rešitve, temveč izpostavi nemoč posameznika, ki se je znašel v zanj prezahtevni ali celo nerešljivi situaciji.
Nemoč spopasti se z lastnimi (notranjimi) stanji in (zunanjimi) okoliščinami povzroči, da človek sebe doživlja kot nedovolj dobrega, nezadostnega oziroma nesposobnega biti kos dani situaciji. Pod nenehnimi pritiski se prej ali slej vda. Del človeka, ki je najšibkejši, popusti najprej. To so lahko um, čustva ali fizično telo. Navadno se na koncu oslabijo ali sesujejo vsa tri področja.
Razlaga stresa, ki posamezniku daje možnost rešitve in s tem preprečitve izgorelosti ne glede na dano situacijo ali kompleksnost okoliščin, v katerih se nahaja:
»Stres je razkorak med tem, kje smo in tem, kje bi si želeli biti (ali ne bi želeli biti).«
Več kot dajemo mentalnega in čustvenega naboja v ta proces, večji je stres. Ne bi smelo biti, ampak je. Ni, pa bi moralo biti. Sposobnost sprejemanja resničnosti takšne, kakršna je ta trenutek, brez sodbe in vrednotenja izniči stres.
S tem, da nočemo, da bi se nekaj zgodilo, ni nič narobe. Nasprotno, to je povsem naravno stanje oziroma reakcija zdravega človeka. Težava nastane, ko ne sprejmemo:
- DEJSTVA, da se je nekaj zgodilo.
- Kaj ob tem ČUTIMO, MISLIMO IN NAREDIMO.
- Nesprejemanje postane mentalno in čustveno ponavljanje oziroma obnavljanje travmatične situacije, ki nima vpliva ali merljivega učinka na spremembo situacije, ki se je že zgodila.
V praksi se izkaže, da je ključna lastnost ljudi, ki dobro prenašajo stres, ki je v ozadju utrujenosti in izgorelosti, sposobnost SPREJEMANJA samega sebe, situacij, okoliščin in resničnosti v celoti, takšnih, kot so v TEM TRENUTKU, brez vlaganja napora v njihovo spremembo.
Zelo pomembno je dodati, da SPREJEMANJE ne pomeni STRINJANJA, da nam mora biti ob tem prijetno ali da je nekaj pravično. Prav tako ne pomeni, da ničesar ne čutimo, da nam ni mar ali da je nekaj skladno z našim sistemom VREDNOTENJA.
SPREJEMANJE (ljudi, situacij, zahtev, ciljev, okoliščin, norm, družbe, politike itd.) pomeni zgolj dati prostor in veljavo temu, kar že je, preprosto zato, ker je. Nato delujemo iz stanja sprejemanja skladno s svojimi zmožnostmi.
Brez sprejemanja človek ne prekine začaranega kroga iluzornih pričakovanj in plodna tla za kronični stres se ustvarjajo avtomatično, sama po sebi, znova in znova. Posameznik se na ta način ujame v vrtinec, ki neizbežno vodi v kronično utrujenost in s tem posledično v vse večjo izgorelost.
TEST
Ljudje sledimo različnim vrednotam. Na ta način življenje osmislimo.
Nekaj osnovnih razdelitev vrednot znotraj človekovega vrednostnega sistema osebnosti:
- ESTET: strast do ravnovesja, umetnosti, pravičnosti, zdravja in prostega časa.
- PRAKTIK: usmerjenost v merljive, oprijemljive in praktične rezultate.
- INDIVIDUALIST: želja biti neodvisen, unikaten, upoštevan in pustiti sled.
- POLITIK: sposobnost voditi, predavati, razložiti ter imeti vpliv in moč.
- ALTRUIST: humanitarnost, pomoč, razumevanje in podpora drugim.
- REGULATOR: potreba po uvajanju rutin, pravil, nadzora in struktur.
- TEORETIK: hrepenenje po znanju in razumevanju.
Statistike testiranj kažejo, da osebe z minimalnimi zadetki vrednot v skupini ESTET kažejo bistveno manjšo nagnjenost k izgorelosti od povprečne.
Nasprotno pa bi morale osebe, ki dosegajo visoke vrednosti v omenjeni rubriki (ESTET), prioritetno poskrbeti za svojo umsko, čustveno in telesno dobrobit. Na ta način bi se bistveno lažje izognile prekomernemu stresu in s tem posledično tudi izgorelosti.
Visok rezultat v tej domeni nakazuje na visoko raven stresa v primeru nepoznavanja in posledično neobvladovanja lastnosti te vrednote.
Biti v ravnovesju s samim seboj v svetu, ki od človeka zahteva, da se popolnoma podredi trenutnemu ustroju družbe, ni ravno enostavno doseči.
Zato je poznavanje vzrokov stresa, utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ključno, če želimo ravnati preventivno in si tako zagotoviti uspešno in kakovostno življenje. Tudi poznavanje lastnih vrednot je odlično orodje in učinkovita preventiva.
Dostop do metričnega testa najdete na povezavi: https://suportal.si/disc-suportal-profiliranje-za-posameznike-podjetja-in-organizacije/
Obstajajo številni učinkoviti pristopi, ki pomagajo posamezniku ali organizaciji uspešno nasloviti stres. Testiranja oziroma profiliranja, coaching, delavnice, izobraževanja itd. so le nekateri izmed številnih pristopov, ki so ljudem na voljo.
Dobro je izbrati pristop, ki je praktično preizkušen in deluje, saj je tema zahtevna, osebna in zaradi tega občutljiva. V vsakem primeru je treba ukrepati in se na ta način zoperstaviti vse večjemu širjenju kroničnega stresa in tudi izgorelosti.
Da je temu tako, lahko presodite sami, saj skoraj ne srečate več osebe, ki ne bi poznala nekoga, ki je bil prav zaradi izgorelosti na daljšem izostanku z dela. Navadno traja sanacija izgorelosti vsaj nekaj mesecev, v mnogih primerih tudi eno leto, včasih pa še dlje.
Vse skupaj predstavlja veliko spremembo in napor tako za posameznika, ki doživlja izgorelost, njegove najbližje, družino in prijatelje kot tudi za podjetje ali organizacijo, v kateri je oseba zaposlena.
O posledicah, ko izgorelost doživlja oseba, ki je samozaposlena ali zaposlena v manjši organizaciji, tukaj sploh ne bomo govorili, saj so te lahko še toliko hujše. Žal pa se jih še redkeje naslavlja, saj si oseba, ki sama nosi materialno odgovornost zase ali za neko organizacijo, preprosto ne želi priznati težav, dokler je navadno fizično ne zaustavijo posledice.
Obstaja cepivo proti izgorelosti:
Preventiva je v teh primerih ključna in najučinkovitejša strategija pred neželenimi posledicami stresa in izgorelostjo.
POSTANI ODPOREN NA IZGORELOST IN UPOŠTEVAJ SLEDEČE:
- RESNICA – sprejeti stvari takšne, kot so – končati stres
- HRANA/PIJAČA – polnovredna hranila
- DIHANJE in dihalne vaje oziroma tehnike
- GIBANJE (sprostitveno) – narava (gozd, reke, jezera, planine)
- MEDITACIJA
- ČUJEČNOST – začutiti in sprejeti stanje v tem trenutku, tukaj in zdaj
- Jasno IZRAŽANJE mišljenja, doživljanja in lastnih vrednot
- SPOZNAVANJE SEBE IN SVOJIH MEJA
- POČITEK
- VESELJE
- SPUŠČANJE NADZORA
- PROŠNJA ZA POMOČ, ko se znajdemo v situacijah, kjer ne zmoremo
- POZNAVANJE GLAVNIH VREDNOT (kaj je posamezniku v življenju resnično pomembno?)
- Drugo …
Znanje, predvsem pa zavedanje, ki si ga pridobimo, ko raziskujemo lastno osebnost, psiho, vzorce, prepričanja ter načine in sisteme vrednotenja, drastično zmanjšuje stopnjo stresa, ki ga ljudje dnevno izkušamo.
Temeljiteje kot poznamo zakonitosti, na podlagi katerih se tvori in kasneje deluje osebnost, manj stresa izkušamo. Izkaže se, da posamezniki, ki so vešči poznavalci in opazovalci svoje lastne osebnosti, veliko bolje obvladujejo stres ali pa ga v določenih primerih sploh ne doživljajo.
S tem ne mislimo na razne oblike potlačevanja, zanikanja, vrednotenja ali bega pred realnostjo, temveč ravno nasprotno.
Biti sposoben sprejemanja, v prvi vrsti samega sebe z vsemi svojimi »dobrimi« lastnostmi, še posebej pa sprejemanja samega sebe tudi v stanjih ali z lastnostmi, ki jih vrednotimo kot »slabe«, je pomemben ključ pri zmanjševanju stresnih situacij in s tem tudi pri zmanjševanju stanj, ki vodijo v izgorelost.
POVZETEK
Kljub naraščajočemu trendu kroničnega stresa in stanj, ki vodijo v izgorelost, lahko odgovoren posameznik bistveno vpliva na kakovost svojega življenja.
Še več, z zavedanjem, poznavanjem predvsem samega sebe ter upoštevanjem zakonitosti, ki povzročajo stres, kronično utrujenost in izgorelost, boste uspešnejši v karieri, pri odnosih ter učinkovitejši v okoliščinah, kjer mnogi klonejo.
Sprejemanje resničnosti natanko takšne, kakršna je ta trenutek, je najpomembnejši ključ v tem procesu.
Posledica bo življenje, ki kljub številnim negotovostim in zahtevnim okoliščinam omogoča doživljanje številnih in raznolikih izkušenj v svetu, v katerem želi vladati predvsem glava, ki v svoji notranjosti premetava bolj ali manj iste skrbi, strahove in negativne scenarije.
Ta zapis je namenjen tudi temu, da dojamete, da lahko presežete strah ter tako živite življenje veliko bolj v resničnosti kot v glavi.
Aleš Adamič
